Glede na to, da na Sv. Primožu še nisem bil nikoli in konfiguracije terena nisem poznal, sem kar dobro zastavil razporeditev moči. Bistvo vsega je bilo, čim večkrat povzpeti se izpred Calcica do Sv. primoža in nazaj ter vajo ponavljati do onemoglosti, oziroma neprestano 24 ur.
Prva dva kroga sem bil nekoliko prehiter, saj sem na spustu ujel Mira in Marjana, kar je pomenilo, da moram upočasniti. Dirka je namreč trajala 24 ur in tega se je bilo potrebno zavedati na začetku.
Zbrala se nas je kar prava pisana množica, ki se je točno ob 17.h zapodila svojim dogodivščinam naproti. Po polnoči se je "cesta" izpraznila, ostali smo samo tisti tapravi "norci", ob jutranjem svitu, pa so se ob žvrgolenju ptic pojavili ponovno domači matadorji, ki so si ponoči malo napolnili baterije v domačih posteljah. Takšno ponavljanje vzponov in spustov se je nadaljevalo, dokler je posameznik imel volje in energije.
Moji vtisi s prireditve so prijetni, organizacija na nivoju, pogrešal sem edino tisti tapravi WC, kljub temu pa sem se z malo posebne tehnike zmogel znebiti odvečnega balasta. Na tako dolgi poti vsak gram šteje.
Družba odlična, kako je lahko v družbi Štajerskih ultrašev (Miro, ZdravkoC, Zvone) sploh drugače, spoznal pa sem tudi nekaj novih obrazov (Darja, Stojan,...)
Na koncu nisem bil več razpoložen na čakanje razglasitve rezultatov in sem predčasno odšel, saj je bilo treba še na pot do doma.
Še kratka statistika z Garmina: 117,6km v22h51min, 18X gor/dol. Lep izziv za naslednje leto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar