petek, 06. oktober 2006

Gorski maraton štirih občin "extremno"

Nastopil je dan D. Priprave so v polnem teku, adrenalin narašča, odštevam ure.
Pridružila se mi bo "Gorenjska naveza" JanezU, Iztok-SAM in Boni, jutri pa v zadnji krog legenarni Jožko in morda še Stane. Res zna biti kar malo "tesno" na poti. Začenjamo danes ponoči ob polnoči (24.00h), prvi krog bo potrebno opraviti v temi. Z vremenom in logistiko je porihtal Jožko, mi pa moramo uporabljati svoje noge in pamet. Zadeva bo hudičevo naporna, vendar gremo do konca!


Kaj naj sploh rečem? USPELA NAM JE PRVA PONOVITEV GM4O EXTREMNO!


Kar samo se mi smeje, utrujen, a zadovoljen

Po tako hudi preizkušnji prihajajo vtisi še za menoj. Bilo je ultra lepo, pa tudi zelo naporno. Čas: 23h12min, 105km in 7500m+/-.

 
Start - Petrovo Brdo

Najprej moram poudariti, da je ta projekt brez prijaznih domačinov, ki so vedno pripravljeni pomagati, težko izvedljiv. Pot je dolga in naporna in ko prideš v Hudajužno, kjer vsi navijajo, ploskajo in te vzpodbujajo, kot da je "prava" tekma, da to človeku dodatno energijo, ki jo pred vzponom na Durnik še kako potrebuje.


Šef Jožko in "delavci"

Dobil sem občutek, da vsi vedo, da smo na poti in "dihajo" z nami. Vsak krog pusti določene posledice, veliko manjših vzponov in spustov, ter dva velika naredijo svoje.


Kdor maže - ta vsaj hodi


Ker mi ni bilo dano "družiti" se z Gorenjci (razen v prvem krogu), ampak jim samo gledati hrbet (pa še to ne dolgo), sem v zadnjem krogu prosil za spremstvo Jožkota, ki se je z veseljem odzval in tempiral takšen tempo, da sem kljub vneti golenski tetivi "odkruncal" s Porezna do Petrovega Brda. Zato Jožko, iskrena hvala.


Po opravljenem prvem krogu




  
Rudi kontrolira, če je vse OK

Na tem mestu seveda ne smem pozabiti skrbne mame Dorice, ki nas je razvajala z vsemi mogočimi dobrotami, da smo potem z večjo lahkoto napredovali in opravili zastavljeni cilj. Tudi tebi hvala.

Dorica


Preveč je ljudi, da bi jih lahko posamezno imenoval, ki so nam pomagali in stali ob strani.
Zato vsakemu in vsem še enkrat-iskrena hvala. Brez vas bi bilo neprimerno težje.

ponedeljek, 11. september 2006

K 24 v rekordnem času

Uspelo mi je izpolniti načrt sezone-opraviti letos vsaj 5X s K24.
Včeraj ponoči ob 0.00h sva s Stanetom (on tretjič letos) startala v Črni. Najprej sva krenila proti Uršlji in tako naprej čez vseh dvanajst višjih, oziroma nižjih vrhov, do Pece, kot zadnjemu izmed njih, za poslastico.


Muke ježeve, ko tempira Stane

Začela sva v jasni noči, obsijani z luno, ki nama je tudi s svojo svetlobo veliko pomagala. Napredovala sva zelo hitro, skoraj brez postankov, tako da sva zastavljeni cilj-priti v osebnem rekordnem času, dosegla. Še več, krepko sva izboljšala planirani čas.

Seveda brez dobre pomoči na poti to ne gre. Na poti sta nama pomagali najini ženi, Stanetova Jožica in moja Janja. Zato se jima v imenu obeh zahvaljujem. Čakali sta naju na dogovorjrnih mestih, da sva se lahko oskrbela s potrebno hrano in pijačo. Tu bi Stane lahko še kaj dodal. Namreč, ko sem jaz brskal za stvarmi, katere naj bi zaužil, je on že čakal pripravljen za odhod naprej. Kako uspe tako hitro zmetati vse vase, ve samo on!


Oskrba pri Kumru


Jutranja rosa nama ni uspela zmočiti  nogavic, čez dan ne prevroče sonce, neokrnjena narava, lepi razgledi, več si nisva mogla želeti. Bilo je res enkratno doživetje.
Na koncu naj se zahvalim še prijatelju Stanetu za odlično načrtovanje, tempiranje časa ter za dobro družbo.




Črna, vse hudo je pozabljeno




Osebni rekord je padel