Opravil sem točno 100km v 16. urah. Nekajkrat sem traso zgrešil zaradi manjkajočih markacij, kar je zadevo podaljšalo za nekaj kilometrov. Pot ni tehnično zahtevna, večji del je možno preteči, ima štiri malo večje vzpone (Velenje-Paški Kozjak, Huda luknja-Završe-Zg. Razbor, Velunjski jarek-Sleme, na Goro Oljko), vendar po moji oceni skupne višinske razlike ni več kot 2500m+/-.
Ne "delu" |
Vreme je bilo morda malo prevroče, menim, da je ŠPP bolj priporočljiva pozno pomladi ali zgodaj jeseni. Vsekakor pa si jo je potrebno prej ogledati po delih zaradi posameznih slabo označenih odsekov ali imeti s seboj dobrega poznavalca, tako kot sem imel to jaz. Od starta do cilja sem imel odlično podporo Staneta Barberja, ki me je čakal na vseh pomembnih točkah, pa še velikokrat vmes, zato sem lahko velik del poti pretekel brez nahrbtnika. Del poti od Ložnice do Velenja pa me je tudi spremljal, da sem nekoliko »lažje« opravil še zadnji del do Velenjskega gradu, kjer se ŠPP tudi konča. Zato se Stanetu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Verjamem, da tudi tebi ni bilo lahko cel dan presedeti v avtu in čakati name.
Na koncu poti sem imel tudi navijače in sicer so me prišli bodriti Rudi, Zagi z ženo Bernardo in sinom.
Počitek na Gori Oljki |
Ni komentarjev:
Objavite komentar